O nas

Cvetličarna Šimenc je družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo, ki sega na začetek prejšnjega stoletja. 

Že vse od ustanovitve trdno verjamemo v vrednote, kot so delavnost, marljivost, iznajdljivost in prizadevanje za skupno dobro vseh sodelujočih.

Družina Šimenc, prvotna lastnica podjetja, po kateri je podjetje dobilo ime, ki je postalo njegova blagovna znamka, izvira iz vasi Podgore pri Ljubljani (v današnji občini Dol pri Ljubljani).
 

1907 – Prvi iz družine – Jakob Šimenc (1856-1911) – se je v Ljubljano priselil nekje na začetku 20. stoletja, saj je v arhivih izpričano, da je bila družinska hiša Šimenčevih na Tomačevski 5 leta 1907 že vpisana v zemljiško knjigo.

1925 – Jakobov sin Pavel Šimenc (1885-1935) dobi dovoljenje za opravljanje vrtnarske in trgovske obrti. Dejavnost poteka v cvetličarni na Svetega Petra cesti 33 (današnja Trubarjeva ulica).

1939 – Štiri leta po smrti moža Pavla dobi dovoljenje za opravljanje obrti njegova vdova Marija Šimenc, roj. Kern (1889-1947), ki poleg cvetličarne na Svetega Petra cesti vodi tudi cvetličarno (paviljon) in vrtnarijo v sosedstvu Plečnikovih Žal (te so nastale v letih 1939/40).

1942 – Med vojno se je pokazala potreba po posebni kapeli s poslovilnimi prostori za padle vojake, zato so si odborniki pogrebnega zavoda prizadevali od vrtnarstva Šimenc odkupiti zemljišče, ki se je na severu zajedalo v Žale. Plečnik je naredil načrt za Šimenčev cvetličarski paviljon in tako imenovane »Žale vojnikov« s poslovilno kapelo za vojake.

 

Očitno se nakup ni posrečil, ohranilo pa se je nekaj Plečnikovih študij (gl. sliko Plečnikov načrt za Šimenčev paviljon).

1943 – Vodenje cvetličarne in vrtnarije na Žalah prevzame Stanko Šimenc (1914-1953), sin Pavla in Marije Šimenc, Marija Šimenc pa s cvetličarsko dejavnostjo nadaljuje na Svetega Petra cesti.

1946 – Povojna oblast Stanku Šimencu obnovi dovoljenje za opravljanje obrti.

1947 – Umre Marija Šimenc, vodenje cvetličarne na Svetega Petra cesti prevzame njena hčerka Pavla Ogrin, roj. Šimenc, ki pa 10.6.1948 obrt odjavi in lokal zapre.

1953 – 14. januarja umre Stanko Šimenc, po njem obrt na Žalah prevzame njegova vdova Ankica Šimenc, roj. Jakšič (1927-1975).

1953-1975 – To je obdobje velikega razcveta in napredka Cvetličarstva in vrtnarstva Šimenc, ki se razvije v pravo družinsko podjetje, saj v njem v slogi in vzajemni pomoči poleg Ankice Šimenc delajo tudi njen brat Tone Jakšič in njegova žena Ivanka ter brat Jože Jakšič.

1975 – Po smrti Ankice Šimenc vodstvo podjetja prevzame njen brat Tone Jakšič. Čaka ga velik podvig, saj mora zemljišče, na katerem stojita lokal in vrt, prepustiti za gradnjo nove cerkve in začeti graditi cvetličarno na novi lokaciji.

1985 – Na mestu dotedanje cvetličarne in vrta zgradijo novo žalsko cerkev, zato se podjetje preseli na sedanjo lokacijo ob Tomačevski cesti. Nova lokacija pomeni nadaljnji mejnik v razvoju podjetja, saj dobi možnost za dodatne pomožne prostore (na primer hladilnico, pisarne itd.) in s tem tudi za širitev dejavnosti.

1996 – Po smrti Toneta Jakšiča (4. marca 1996) vodenje podjetja prevzameta njegova sinova Tone in Tine Jakšič. Tine prevzame vrtnarijo, Tone pa z ženo Barbaro nadaljuje tradicijo v cvetličarni.

Po končanem šolanju se jima pridruži sin Matic.